Rok Bohinc – Bohn

Še zadnja stvar, ki sem jo želel pred dopustom objaviti. Pogovor, ki sem ga imel z glavno faco Impro lige, Jušem preko mejla, ko sem hotel narediti članek za Element, pa so tam neki sikal, da ne morm tega objavt, ker bralci (bruci) ne poznajo dovolj ozadja, pa ne vejo zakaj se gre v Impru, pa kdo sploh je Juš…

Kakšno je bilo obdobje pred letom 2005, ko si na novo vzpostavil Impro ligo? Zakaj se je po tolikih letih delovanja porušil sistem? Zadnja tekma med Muci Buciji in Veseličko je bila odigrana leto in pol kasneje, kot bi morala bit. Kaj se je dogajalo v tem obdobju?
Od leta 1993, ko so Impro ligo v KUD-u France Prešeren ustanovili člani Gledališča Ane Monro, pa do leta 2004, ko se je projekt za leto dni prekinil, je Impro liga veljala za eno močnejših alternativnih umetnosti v Ljubljani. Predvsem ob vzpostavitvi je vladala prava evforija, tekme so bile vseskozi razprodane, za finalne tekme so morali najeti večje dvorane npr. v Šentvidu, celo na Vrhniki in ljudje so prišli. Bila je neka noviteta, ki je zanimala določen del občinstva, ki je bil dovolj pameten, da ob nedeljah ni ostajal doma in gledal Nedeljskih 60. Projekt pa z leti žal ni pridobival občinstva predvsem zaradi premajhnega pritoka mladih improvizatorjev in s tem posledično mladega občinstva. Prav tako je bilo premalo nastopov izven KUD-a France Prešeren, ki bi pridobili novo občinstvo in premalo eksperimentiranja z novimi formami. Po devetih letih uspešnega vodenja projekta, je vodenje Impro lige prevzela tudi nova ambiciozna ekipa, ki pa se je “izkazala” s slabimi vodstvenimi sposobnostmi in preferiranju le določenih impro ekip. Po dveh letih se je projekt enostavno sesedel – ostale so le štiri impro ekipe, občinstva je bilo čedalje manj, vodstvo je dvignilo roke in izginilo neznano kam. V obdobju do jeseni 2005 pa se je izoblikovala želja po ponovni vzpostavitvi projekta, prišlo je veliko mladih improvizatorjev s svežimi idejami. In kjer je volja je tudi pot.
Kdo so bili zvezdniki v tem obdobju?
Zvezdniki Impro lige so bili Matjaž Javšnik, Jurij Zrnec, Mojca Širok, Vito Rožej, Gorazd Žilavec, Janez Usenik, Srečko Meh, Igor Bračič, Jure Karas in člani ekipe Gledališča Ane Monro – Goro Osojnik, Andrej Rozman-Roza, Mojca Dimec.

Kje si igral ti?
Sam sem igral v ekipah Štirje pravi deci in Muci-Buci.

Kako si prišel na idejo o vzpostavitiv ligaškega sistema, kakršnega poznamo danes in ali si se počutil, dovolj sposobnega za vodenje tako velikega projekta?
Ligaški sistem danes pravzaprav ni posebna novost, je bolj odraz novih okoliščin – manjšega števila terminov za igranje in večjega števila ekip, ki bi rade igrale. Novost je ekshibicijski del, ki pomeni netekmovalni predah med ligaškim delom in predvsem možnost raziskovanja novih oblik improvizacije. S takšnimi oblikami se v tujini ukvarjajo že dlje časa, tudi pri nas se je s tem ukvarjal nekdanji Improklub, le da gredo ekshibicije Impro lige včasih v še malo večje ekstreme. Za polno vodenje projekta s takšnim potencialom, kot ga ima Impro liga, se še danes včasih pravzaprav ne počutim dovolj sposobnega.

Zakaj ne nastopaš več, v sami Impro ligi, pač pa samo v občasnih ekshibicijah in v Gverila teatru?
Pravzaprav sta me do danes k sodelovanju povabili samo dve ekipi in nobena se mi ni zdela takšna, da bi se lahko vklopil v njihov tako povezani kolektiv. In čedalje raje skrbim za idejno in praktično izvedbo projekta, da ne omenjam morebitno križanje funkcij – ne moreš biti minister za promet in zveze in hkrati prijavitelj na razpis za tisk vinjet.

Bi bil pripravljen še kdaj stopiti na oder v kateri izmed ekip?
Da.

Govori se, da je KUD v finančnih težavah. Ker je tudi center improvizacije v Ljubljani, kako se misli Impro liga odzvati na stečaj? Kaj se bo po tem zgodilo z Impro ligo, bo razpadla, bo zamenjala lokacijo?
Glede na to, da je Impro liga trdno povezana s KUD-om France Prešeren, vidim naloge njenih članov tudi v tem, da KUD-u pomagajo prebresti težave, ne da se od njega distancirajo in ga pustijo umreti. Predvsem zaradi velikega števila članov, ki imajo različna znanja in predvsem močno voljo, je to verjetno eden glavnih projektov, ki se lahko vključi v KUD-ovo sanacijo. V primeru najhujšega scenarija, pa verjamem, da imamo ravno zaradi taiste skupnosti možnost, da vzpostavimo projekt tudi kje drugje v Ljubljani.

Se ti zdi, da se lahko sama Improvizacija razširiti tudi v kraje izven Ljubljane in da se po večjih slovenskih mestih vzpostavijo sorodna društva s podobnimi predstavami? Bi bila to konkurenca ali razširitv same Impro lige?
Improvizacija ima odličen potencial, da se razširi po Sloveniji, predvsem zaradi njene fleksibilnosti. Osnovne improvizacije se lahko nauči praktično kdorkoli, do kvalitetne improvizacije pa je pot odvisna predvsem od angažiranosti. Če bi improvizacija dobila primerno infrastrukturo in dovolj podpornikov, bi lahko zaživeli podobni projekti tudi drugod po domovini. in so tudi že zaživeli – dober primer so Kranj, Koper, Maribor in Velenje. Nekateri projekti se povezujejo z Impro ligo, drugi delujejo popolnoma samostojno in na svojem področju predstavljajo zdravo konkurenco Impro ligi. Ima pa le-ta verjetno največji potencial zaradi široke baze mladih improvizatorjev iz Šolske improlige, ki svoja znanja pridobivajo na izbirnih vsebinah na srednjih šolah, široke baze gledalcev – tako Ljubljančanov, kot tistih, ki v Ljubljani le študirajo ali delajo in tradicije. Kakršnekoli nove kvalitetne improvizacijske projekte pa seveda pozdravljamo in smo jim tudi pripravljeni pomagati.

Obstajajo tudi tečaji, za improvizatorje, ki to šele želijo postati. Kako ljudje lahko pridejo do tega tečaja, kdo ga vodi, je kakšno plačilo…
Najlažje se je improvizacije naučiti preko izbirnih vsebin na nekaterih osnovnih in srednjih šolah, za tiste, ki te možnosti niso imeli ali pa so jo izpustili pa Impro liga organizira delavnico osnov improvizacijskega gledališča. S tečajem ponavadi začnemo novembra in obsega jesenski ter spomladanski del. Prijavi se lahko kdorkoli v KUD-u France Prešeren oz. preko prijavnega naslova, ki ga ponavadi dodamo objavi novega ciklusa delavnice. Tečaj sva zadnji dve leti vodila Matic Kozina in Juš Milčinski, morda se nama v prihodnosti pridruži še kdo. (Plačilo je gotovinsko.) Kotizacija pa se giblje okoli € 30 za dvajseturno delavnico.

Kakšni so tečaji za že izkušene improvizatorje?
(Polni razkazovanja testosteronskih žlez) Tečaje za izkušene improvizatorje ponavadi vodijo tuji mentorji, ki skušajo prikazati drugačne poglede na improvizacijsko igro. Večina mentorjev, ki smo jih gostili, je prišla iz Kanade, nekaj je bilo Američanov, pa Avstralka in Nemci. So pa tudi slovenski improvizatorji, ki bi bili sposobni voditi tečaje za izkušene improvizatorje tako pri nas, kot v tujini.

Kakšno se ti zdi realno stanje letošnjih ekip v primerjavi z lanskim letom in časom, ko si še nastopal v Impro ligi?
Najboljše ekipe današnje Impro lige se lahko nedvomno primerjajo z najboljšimi ekipami iz preteklosti.

Zakaj še vedno ni spletne strani, na kateri bi se povprečni gledalec, ki le poredkoma obišče KUD, pozanimal o Impro ligi?
Spletna stran obstaja, vendar ni namenjena povprečnim gledalcem, kar tako potencialni kot dejanski gledalci Impro lige niso.

Kakšni so načrti za naslednje leto?
Imam še nekaj izpitov, rad bi diplomiral in se vpisal na kakšen podiplomski študij. Kar se Impro lige tiče pa predvsem iskanje novih razsežnosti improvizacije in širjenje predstav po Sloveniji, modra tudi kakšen obisk tujine.

To je bilo za nekaj časa vse od mene, sedaj pa zaslužena pavza… končno.

Edit: Zgodila se je manjša napaka. Pri tem intervjuju niso imeli nič zraven odgovorni pri Elementu, temveč pri Element informatorju, zadevi, ki je bila namenjena izključno poizvedovanju brucev. Tako, da se opravičujem za nastalo škodo, so mi pa pri Elementu namignili, da je možnost, da se intervju le objavi v eni izmed prihodnjih številk.