Rok Bohinc – Bohn

Že sedmi pohaški maraton na sotočju Tolminke in Soče (sedmi, ker je bil eden v nizu Riversplasha v bistvu Lakesplash nekje na Koroškem), ki se je letos odvijal med 15. in 19. julijem, je bil moj počitnikovalni štab med enotedenskim premorom. Tolmin smo prvič obiskali lansko leto, ko so navduševali Gentleman, Jahcoustix in Jah Mason. Spomin je sicer rahlo zamegljen, vendar dovolj navdušujoč, da sem komaj pričakoval teden dopusta. Žal pa je od lanskega leta preteklo veliko vode in namesto napredovanja in izboljšanja festivala, je prišlo razočaranje.

Lokacija
Zakon. Prvi dober znak, da je pred nami nor teden. Dobili smo prostor za vse tri šotore, arafata, ognjišče… Bili smo v senci in zaščiteni pred močnim neurjem, ki bi se utegnil vmešati v počitnikovanje. Avto smo imeli 10 minut hoda stran, še malo naprej je bil center kafičev, trgovina… vse kar lahko potrebuješ na kampiranju. WC in kopalnica so bili od nas odmaknjeni 10 korakov, vse dokler se niso modre glave odločile postaviti med nas in rešitvijo, ograje. Bo treba plezati? Ne, zraven so postavili reditelja. Nam bo odpiral vrata? ‘Jaz ne smem skozi spuščati nikogar drugega razen intervencije.’
To je bil prvi znak debilizma, ki je bil osrednja tema celega žura. Namesto, da bi hodil na kakico minuto, si moral iti okrog na 5minutni sprehod.

Družba
Faktor brez katerega ne moreš vzdržati tedna. Ekipa (Sašo, brata Miško, Perc, Tjaša in moi) se je odpravila do prizorišča v dveh etapah. Prva je pripravila šotore in plac, druga pa je dan kasneje prinesla toaletni papir in nekaj za preobleč. Razen redarjev in nekaj nevzgojenih mulcev, smo z večino ljudi imeli prijeten stik, kar je definitivno plus vsakega Spleša.

Glasba
Ker so se letos organizatorji odločili imeti malo morje še ‘neuveljavljenih nastopajočih’ (beri: pocarji niso zbrali dovolj denarja za znana imena) in nekaj res velikih zvezd, za katere sam še nisem slišal in ker sem nepodkovan v tem žanru, se v ta del ne bi preveč poglabljal. Lahko rečem samo, da je bilo na odru, absolutno premalo energije v primerjavi z lanskim letom. Kdorkoli je bil na odru, razen New York Ska Jazz Ensembla in ST!LLNESS, ni pokazal nobene energije. Sicer je res, da Alborosia nisem videl, ker se je iz neba ulilo, na Mykal Rosa, pa se mi ni ljubilo čakati, ker je kot prava zvezda zamudil pol ure, na odru je bil zadet in po pol ure nastopa je spizdil z odra. Takrat je na oder prišel tudi organizator Rolando in poklical župana v zaodrje. S tem se je neuradno končal Reggae. Glasba torej brez presežkov in če je to velik razlog, da greste na Sočo, pojdite raje na katerega izmed festivalov, ki se odvijajo zunaj naše države.

Dodatno
Letos je bilo znotraj prizorišča poskrbljeno za delavnice (jaz sem počival pod senco), hrano (tudi za vegetarijance), pijačo (imeli so Laško) in kramo (majice, denarnice, milijon rizl, bongov…) kar gre vsa pohvala organizatorja, ker kupica zadetkov, si želi čimbolj napolniti želodce in izprazniti denarnice.

Žal pa so za dodatno popestritev skrbele tudi smeti. Ker nikjer ni bilo košev, nihče ni delil vrečk za smeti je bil kamp po dveh dneh svinjak. Enkrat sem celo videl ekipo čistačev, ki so pospravljali smeti in dan za tem, je bil zraven že smetnjak, vseeno pa je bilo svinjarije polno. Mislim, da bi bilo fino, če bi kdo pomislil, ne samo za kupovanje sranja, ampak tudi za odmetavanje le-tega.

Sanitarije
Moja najljubša tema… Štekam da gre pri kampiranju za enotnost z naravo, ampak kje v račun pridejo kemična stranišča. Dixiji, so verjetno najbolj neumna rešitev za želodčne težave. Ob vročem soncu se notranjost segreje, smrad se širi vsaj v radiu 500m, nikoli ni toaletnega papirja, večinoma se ne dajo zaklepati in nikoli, ampak nikoli ni okoli njih vode s katero bi se lahko umil roke (ali rit), po končani potrebi.

Umivanje
Umivanje je izredno problematična stvar na vseh festivalih in lansko leto je bilo približno spodobno urejeno, čeprav še daleč od dobrega. Toda letos… kdo bi se želel tuširati v ‘prostoru’ kjer je po tleh blatna voda, v kabini plavajo okoli nog tamponi in lasje, voda je mrzla in vse skupaj je 5 tuš kabin za cca. 3000 obiskovalcev. Ker drugje ne moreš dobiti vode, (razen v Soči) se v ‘kopalnici’ avtomatično podaljša vrsta, ker ljudje tam čistijo posodo in tankajo vodo.

Varnost
Kot sem že omenil, reditelji so debili. Daš jim malo avtoritete in že so kreteni, ki te otipavajo. Da razložim, na koncertno prizorišče je prepovedano vnašanje alkohola in zaradi tega te pretipajo. Prvič jim pokažeš torbo, drugič ti rečejo, da dvigni majico, tretjič pa te že šlatajo. Lahko, da sva imela ta problem, le jaz in Sašo, ker najin sodček, malce dvigne majico in kar naenkrat sva zaradi teže kriminalca.

Še eno res lepo presenečenje je bilo, da so se vsako jutro reditelji z dvema bejbama sprehajali po kampu in ljudem buzerirali za zapestnice – karte. Ne samo da so hodili skozi kamp, celo stresali in odpirali so šotore. Na srečo ni nikoli prišlo do incidentov, vsaj ne da bi mi to izvedeli.

€
Še glede finančne plati: karta je stala 50 evrov, če si jo naročil pred majem, 60 do začetka in 70 evrov na dan prireditve. Če si jo naročil po pošti si plačal še tri evre poštnine (pri nas je to pomenilo, da ker smo naročili 5 kart smo morali doplačati še 15 evrov, 3 evre na karto; zakaj? Ne vem,). V trgovini ste na dan povprečno zapravili 10 evrov (kruh, salama, sir, sok, kup sladkarij in čipsa); na prizorišču je bila majica 15 evrov, rizle 2 evra, bong 10 evrov, neumen predmet po lastni presoji 1evro, pir 2,20 evra, pleskavica 3,50 evra in čokoladni žepki 1 evro. Če greste vsak dan v trgovino, kupite majico, vsak dan pir, na dva dni pleskavico, dvoje rizle in vsak dan dva žepka je to približno 100€ plus karta. Normalno potem pride še khm… kreh… kreh… in stvar te pride blizu 250evrov za pet dni.

Problem
Kot sem lahko prebral na portalu 24ur.com se je festival v soboto prekinil zaradi finančnih težav in ker so nastopajoči odpovedali. Kar se mene tiče so to buče, kako ti nekdo lahko odpove nastop, če imaš z njim pogodbo in kako ti lahko zmanjka sredstev na koncu festivala, ali nisi že nekaj mesecev prej pripravil plan za stroške in nastopajoče. V petek je na odru organizator poklical župana, ter obvestil, da zaradi tehničnih težav ne morejo speljati projekta do konca, že dolgo pred tem pa so krožile nepreverjene informacije, da je to zadnji reggae festival. V soboto se tako ni dogajalo nikjer nič, povsod pa so visele table, da se je prizorišče preselilo na plažo, kjer naj bi se zvečer res odvil koncert.

Vsota
Splošni vtis je bil obupen. S solidno družbo se grem jaz tabornika lahko kamorkoli. Sicer sem preživel dober teden, vendar je organizatorje treba napizditi s strani ostalih obiskovalcev, ki so morali preplačati enodnevne karte, ker so si zaželeli videti samo eno zvezdo, na koncu pa izvejo, da lahko poslušajo DJ na plažo. Letos ni bilo poskrbljeno za sanitarije, smeti so bile povsod, redarji so bili težki, glasba pa nezadovoljiva. Nasldenje leto grem(o) na Hrvaški Seasplash ali Italijanski Sunsplash.